Eno (študijsko) leto!

Kaj vse se lahko zgodi v enem letu? 

Včasih se mi zdi, da je lahko leto brezkončen sprehod po mavrici. 

Oh, kako lepa metafora. Sprehod po mavrici! Rada se sprehajam in rada imam mavrico, zato bom uporabilo to metaforo in napisala, da je šolsko leto kot sprehod po mavrici - nikoli ne veš na katerem koncu boš sestopil, v katerem kraju boš pristal na koncu (ha, kakšna ironija, da lahko to marsikdo vzame dobesedno!)

Vsako študijsko leto je posebno, pravijo da tisto prvo in tisto zadnje ne pozabiš nikoli; a jaz pravim da nobenega ne pozabiš... če le znaš izkoristiti vse kar pride zraven. Tu in tam skačem iz enega konca na drugega in ravno včeraj sem obiskala mlado dekle, ki je zaključilo prvi letnik. Dobri prijateljici. Pogovarjali sva se o študijskem letu in ugotovili, se je toooliko zgodilo, da se zdi mnogo več kot zgolj 9 mesecev.

Bila je selitev. Spet odhod od doma, ki pa ni bil čisto zares. Dom, ki ti ga ustvarijo starši pač ostane zavedno, pa čeprav se odseliš. Vedno ko si skupaj z njimi si doma, kjerkoli že si.

Bila je vselitev. In potegnila za sabo tooliko lepega in tudi tistega manj lepega. A bilo je prav.

Bila je samostojnost. No, ni bilo čisto tako. Bil je tudi sostanovalec, ki je več kot to. Prijatelj. 

Bile so lučke. Tudi te niso bile zgolj lučke... bile so še svetlejše. In prinesle so darilo (in spet smo pri poetiki)!

Bil je december. Ali obstaja več kot december? Verjetno ne, predvsem je bil lep, drugačen december.

Bilo je veliko plesa. V paru. Skoraj tako kot so plesali včasih. Ples je zanimiva stvar, je nekaj čemur ne moraš reči ne; nekaj kar zbližuje.

Bili so izpiti. Pisanje izpitov je v druži tako zelo lepše.

Bila je jutranja kava. Tudi ta združuje in polepša še tako zgodnje jutro (tudi 6.00).

Bil je skype. Hvala, Bogu za skype in prijatelje, ki ostanejo tudi na drugem koncu sveta.

Bili so izleti. Ki ne bi bili tako zabavni z dobro družbo in obilico smeha!

Bilo je kuhanje. Enostavno in neenostavno, a vedno v dobri družbi. S kozarčkom vina pa je sploh vse popolno.

Bilo je potovanje. Ko je poletelo letalo, so poleteli tudi potniki in bilo je popolno. Točno tako kot je moralo biti. Spet. Prava odločitev in nekaj, kar ostane za celo življenje.

Bila je ljubezen. Ta nikoli ne potrebuje komentarja.

Bila je 25ka. Še enkrat vse najboljše :)

Bile so poroke. Pa se je začelo. Ko že misliš, da se nihče več ne poroča... Počakaj da prideš čez 20 let!

Bilo je kolesarjenje. Tega bo še več! (Bravo!)

Bila je vrnitev. Aaaaaaaaaaaaaaa! 

Bil je sprehod po mavrici!

Velikonočni pirh želja

Letos sem jajčka barvala malo prej! Eno izmed njih sem prav posebej pobarvala za vse vas, ker vam tako želim zaželeti lepe velikonočne praznike.

O veliki noči slišimo marsikaj... predvsem, da dobro jemo in da ponavadi sledi dieta, ko se prazniki končajo. Pa vendar si vsako leto želim, da bi se ustavili in doživeli malo sreče, veselja in ljubezni s tistimi, ki jih imamo najraje.

Tudi moj pirh govori o tem:

PRIJATELJI

Tudi če je samo eden, si je vredno vzeti čas zanj (pa naj bo na drugem koncu sveta).

Želim vam, da bi se naučili ceniti in uživati v drobnih trenutkih skupaj s prijatelji!

DRUŽINA

Kolikokrat rečimo mamicam in očetom hvala, za vse kar so naredili za nas in ker nas imate radi? Premalokrat!

Želim vam, da bi bili hvaležni za toplino in dom!

LJUBEZEN

Z namenom je ljubezen na sredini, ker je najbolj pomembna! Ljubezen boli, vendar pa nas tudi najbolj osrečuje. Z njo dobimo krila in se naučimo leteti. Pademo. Ja. Vendar Ljubezen nam pomaga, da si naredimo nova krila in ponovno poletimo!

Zato vam želim veliko ljubezni!

ZAUPANJE

je temelj za vsak odnos. Vsi to vemo, a vendar smo tako zelo egoistični in hitro izgubimo zaupanje. Želim vam, da postanete vredni zaupanja in zaupate drugim. Živeljnje je lahko tako zelo lepše, če imamo nekoga, ki mu zares zaupamo.

Želim vam, da bi več zaupali!

VERA

Toliko je že izrečenega o tem. Toliko lepih in toliko grdih stvari, a nikoli ne izgine. Vere nihče ne more dokazati, niti je ne more nihče vzeti. Če je le droben žareku upanja v tisto več(nost), zakaj ne bi verjeli vsi?

Želim vam, da si upate verjeti v več(nost): prijateljstvo, družino, ljubezen in zaupanje!

Lepe velikonočne praznike!

Marec za dame in gospode! :)

Mesec marec je mesec vseh tistih, ki se zavedamo kako pomembno je biti dekle, mladenka, ženska; pa tudi za tiste, ki se zavedajo kako pomembno je biti deček, mladenič, moški! Imam prijatelja, ki pravi, da je vse konstrukt in da smo veliko stvari naučeni in si nismo tako zelo različni; pa vendar je nekaj različnega, edinstvega v srcu vsake ženske in v srcu vsakega moškega, kar nas naredi tako zelo posebne in zaradi česar se imamo tako zelo radi!

 

“...you'll find that every woman in her heart of hearts longs for three things: to be romanced, to play an irreplaceable role in a great adventure, and to unveil beauty. That's what makes a woman come alive.”    

Kaj pravite, dekleta? Drži? Kaj je lepšega kot da te nekdo osvoji in pokaže svoje srce, potem pa sledi še noro potovanje, polno zanimivih dogodivščin. Jaz komaj čakam slednjo stvar; ko potuješ skozi življenje, polno pustolovščin, kjer te spremlja tvoj "prince charming!" In seveda, katera si ne želi biti Lepotica v zgodbi? Tukaj je skrivnost: vse smo že lepotice! Čisto zares! Ste že slišale zgodbo o dekletu, ki je imelo vse, potem pa en dan: puf, all gone!!? Takole gre:

Nekoč je živelo dekle. Imelo je vse, zares! Najboljše starše v vasi; tudi najbogatejše. V šoli ji je šlo odlično. Bila je najlepše dekle daleč naokoli, njen zaročenec pa je bil fant iz druge vasi, ki je veljal za najlepšega. Rada ga je imela in najbolj všeč so ji bili pikniki, ki sta jih imela. Sedela sta na travniku, jedla jabolka ter klepetala in uživala na soncu. Vsake toliko ji je zašepetal: "Tako zelo si lepa, najlepša!"

Potem pa je prišel tisti dan. Dekle je bilo pripravljeno na piknik, pa fanta ni bilo! Prišlo je pismo, v katerem je kratko pisalo: "Draga moja, lepa si, to drži, a našel sem še lepšo. Žal mi je!" Vse se je sesulo! Dekle je jokalo nadaljnih 7 mesecev, nihče ji ni mogel pomagati. Potem pa je vendarle spustila k sebi starša (Se še spomnite, ko sem rekla, da sta najboljša starša?). Povedala sta ji:"Lepa ne postaneš v trenutku, ko ti to pove fant;lepa si od trenutka, ko to spozna tvoje srce!"

Počasi je naša deklica začela spoznavati, da imata starša prav in je začela odkrivati svojo pravo lepoto. Ko je njeno srce spoznalo, da je zares prava lepotica, je prišel tudi princ; tisti iz daljnega kraljestva, ki jo je odpeljal v najlepšo pustolovščino njenega življenja!

Tako da drage moje, lepe ste! In to brez da vam fant reče... povem vam, da če boste to vedele, še preden pride Princ na belem konju bo pustolovščina in romanca VELIKO lepša in polnejša!

 

Dragi moji mladeniči! Seveda ne bom pozabila na vas; le kaj bi brez vas?! :) Vam ne bom povedala pravljice, ker jih ne marate, a ne?  Povedala vam bi rada le, da:

“A man needs a battle to fight; he needs a place for the warrior in him to come alive and be honored, trained, seasoned. If we can reawaken that fierce quality in a man, hook it up to a higher purpose, release the warrior within, then the boy can grow up and become truly masculine.”

Že res, da ste mnogokrat slišali (predvsem od deklet), da se morate bolj pogovarjati in razumeti, a pomembno je tudi, da si pustite biti tisto kar STE in ko boste srečali takšno dekle, ki bo cenila to kdo zares ste (globoko v svojem srcu), naj vas ne bo strah tega pokazati in jo spustiti blizu. To je tudi dekle, ki bo ljubilo bojevnika in romantika hkrati, ki se skriva v vas in bo znala skrbeti zanj!

Potem pride tisti najboljše: Pustolovščina, na katero komaj čakamo tako dame kot gospodje in je lahko popolna le, če jo doživljamo skupaj - točno taki kot smo!

(Wild at heart & Captivating - za vse tiste, ki želite prebrati kaj dobrega, za žensko in moško dušo!)

Zaviti vlak

Vlaki.

Rada se vozim z vlaki.

Sama. V družbi.

Kratko in dolgo.

Vlaki so zanimivi. Lokomotive tudi (treh različnih tipov pri nas - ste vedeli?). Pa vendar niso zanimivi zgolj zaradi lokomotiv, temveč tudi zato, ker te pripeljejo na različne konce sveta. Večkrat se moram voziti z vlakom. Lepo je.

Pa vendar se zdi kot ena zgodba o potovanju, ki se začne in se na isti način konča. si predstavljate, da doživite nekaj tako zelo čudovitega tisti dan, ko sedete na vlak. Spoznate nove ljudi. Vidite čudovito pokrajino. In sploh uživate na cilju! Potem pa sedete na isti vlak (celo v isti kupe?) in je to napaka, ker se zgodba zavije nazaj. Kot film. Najprej se odvije, potem spet zavije nazaj. Si predstavljate? Da se zavije in se ničesar več ne spomniš? Pa vendar je bil to tako zelo lep dan.

To je čudna zgodba.

Zares.

Zato imam jaz vedno zraven fotoaparat, da slike ostanejo. Potem se vse spomnim :)

o Ljubezni

Iz čokoladnih srčkov:

"You are to me the moon that lights the night."

"I love you because I couldn't not loving you."

"Your love is the beat of my heart."

No, pa smo dočakali! Še eno Valentinovo. In hja, vedno so tu ljudje, ki komaj čakajo in skačejo na okoli že teden dni prej; potem pa so tu še drugi, ki teden dni prej govorijo in iščejo razloge, zakaj je Valentinovo le še ena neumna ameriška izmišljotina in bi morali izkazovati ljubezen čez celo leto. Vendat iskreno, lepo se mi zdi, da je vsaj en dan v letu - uradno - namenjen ljubezni!

In ker je danes praznik ljubezni, je tukaj tudi zgodbica, ki pripoveduje tem, kako se je ljubezen naučila biti ljubezen :)

Ljubezen je bila. Vstopala je v domove in razveseljevala ljudi. In saj veste kako vsi pravijo, da je bilo včasih drugače in je zdaj vse narobe. No, v tej zgodbi je tudi ljubezen ugotovila, da so se časi spremenili. Včasih je bila med ljudmi in jih razveseljevala, potem sta se radost in veselje nehala; kot da je nihče ni znal več prepoznati. In nastalo je Valentinovo, takrat so jo ljudje spet začutili in sprejeli. Ljubezen je bila zmedena. Ni razumela.

"Ali res šopek rož pokaže kako zelo jo imaš rad?" je zmajala z glavo, ko je opazovala mladeniča, ki je kupoval šopek rož za svoje dekle.

Potem je slišala, kako je žena ob kavi dejala možu: "Res mi je žal, da ti premalokrat povem, kako dober skladatelj si. Vse tvoje simfonije so nekaj posebnega in mislim, da zares obvladaš!" Spet je bila presenečena. Možev obraz se je razsvetlil in ženo je močno poljubil. Le nekaj besed potrditev je bilo dovolj, da se je počutil ljubljenega.

Ljubezen je odšla naprej, ko je na vogalu slišala kako se mlad par pogovarja: "Še toliko imam za postoriti! Mami je naročila, da naj zlikam, pobrišem prah in posesam stanovanje. Ne vem če bom lahko šla v kino." Nato ji je fant zatrdil: "Pobrisal bom prah in posesal stanovanje, med tem pa ti zlikaš! Danes je Valentinovo, rad bi ti pokazal, da te imam zares rad!" Hm... Ljubezen je dobila občutek, da vsi želijo nekaj dokazati, popraviti in pokazati drugemu in mu s tem povedati kako ga imajo radi. 

Nato je na klopci zagledala prijatelja, ki sta se pogovarjala in smejala, potem sta se poljubila. Ljubezen jih je poznala že dolgo časa in vedela je, da je šlo za prvi poljub.

Skoraj je že prišla na konec mesta, ko se je pred zadnjo hišo v vrsti pripeljel avto. Iz njega je stopil gospodič ter pozvonil na vrata. Prišel je po dekle in jo za Valentinovo odpeljal na izlet. Ljubezen se je nasmejala. Nikoli prej si ni vzel časa zanjo, a ravno danes bo popravil vse in zagotovo, se bosta noro zaljubljena vrnila domov pozno zvečer.

Sedla je na bližjo ograjo in premišljevala: darilo, besede potrditve, pomoč, dotik, čas... Ljudje so res postali zahtevni ali pa sem jaz tako staromodna. Nikoli ni gledala nase kot nekaj kar je treba izkazati z darili, besedami, pomočjo, dotikom in časom. Verjela je, da enostavno je. V vsakem. Ni sodila o tem kaj je boljše, vendar se je odločila, da bo zaradi ljubezni do vseh, v bodoče pozorna na to, kaj ima kdo rad in se trudila v njihova življenja prinašata ravno to: darila, besede, pomoč, dotik ali čas. Karkoli bodo potrebovali, kajti zakaj ne podariti in narediti za nekoga, ki ga imaš rad, tisto kar mu največ pomeni.

________________________________________________________________________

Moja želja za vse vas ob prazniku ljubezni: Ni vsa ljubezen tista romantična, ljubezni je ogromno okoli nas. So stvari, ki nas osrečujejo in ljudje, ki delajo naša življenja polnejša. Zakaj ne početi teh stvari in uživati ter se spomniti ljudi, ki jih imamo radi? 

Če boš ljubil, boš tudi ljubljen.

Tako da hitro: darilo, besede, pomoč, dotik, čas... Ni pomembno, naj te ne bo strah pokazati, da imaš nekoga rad danes in vse naslednje dni v letu!  

Pozitivne besede (iz črk)

V zadnjih dneh sem bila okoli samih pozitivnih misli. Prav zares! Ene so se ves čas ponavljanje, spet druge sem slišala prvič (tudi jaz se še vedno učim), a prav vse so bile pozitivne.

Nekoč mi je nekdo povedal, da imajo pozitivne stvari poseben čar. Svetijo. Pa vendar nisem prepričana, če je katera misel zares svetila. No, razen ene.

Pa naj najprej povem nekaj o tistih, ki niso svetile. Zapisale so se; nosile lepo sporočilo; a ni bilo tistega čara. Govorile so o lepem dnevu, vremenu, nasmehu... celo o ljubezni. Vendar kaj ko je bilo prazno. Zgolj črne črke, ki tvorijo besedo in ostanejo zapisane. Pa isti trenutek izginejo in jih nadomestijo nove. Poleg tega mnogo misli govori o miru na svetu, o zdravem duhu, sprejemanju drug drugega; vsi poznamo te misli in jih delimo z drugimi, ampak koliko jih zares upoštevamo. In potem ne svetijo. Ne morejo.

No, ampak zdaj vam bom povedala o tisti, ki je svetila. Zgodba se začne pravzaprav kar nekaj časa nazaj, ko so bile le črke. Nič posebnega niso bile. Hodile so po svetu naokoli ter iskale prijatelje in prijateljice. Tudi črke so hitro spoznale, da so odnosi težki in komplicirani. Spoznale so, da boli, ko si del skupine RAZOČARANJE, da še bolj stre srce skupina LAŽI. Veliko se jih je utrudilo od nenehnega potovanja naokoli in nastala je skupina OBUP, ki je tvorila ogromno manjših skupinic. Črke so se ena za drugo ustavljale ter našle svoje mesto. Mešale so se in tvorile vrsto besed, a OBUP jih je spraznil in pomen se je izgubil. Vendar pa tri izmed črk niso bile zadovoljne. Bile so prave avanturistke in želele so prepotovati še več sveta. Verjele so, da obstaja nekaj več. To so bile črke V, S in L. Nič posebnega, a  ne? Počakaj, da slišiš zgodbo do konca. Ko so potovale od vasi do vasi in naletele na toliko praznih črk, so se domislile igro. 

En dan sta dve črki bodrili tretjo in jo prepričevali, da vendarle obstaja popolna skupina. Potrebno je verjeti. Spet drugi dan, sta drugi dve besedi nagovarjali tretjo, da naj ne obupa in uporabi domišljijo; le tako bo lahko našla besedo, kamor bo pripadala. Dovoljeno je sanjati. Sledil pa je še tretji dan, ko sta dve besedi neprestano ponavljali tretji, da jo imata močno, močno radi; pa čeprav je le navadna črka. Potrebno se je ljubiti.

Neke noči pa je bilo na nebu ogromno zvezd. Vse tri črke so opazovale zvezde in si ponavljale lekcije, ki so jih dobivale preko igre.

Prva si je prigovarjala: Verjemi.

Druga je ponavljala: Sanjaj.

Tretja pa je že stotič pomislila: Ljubi.

Naslednje jutro se je zgodilo nekaj neverjetnega, ko so se črke zbudile, so se presenečeno pogledale. Bilo je svetlo; preveč svetlo za navaden sončen dan. In sploh... niso bile črke. Dobile so prijateljice in prijatelje. A kar je bilo najlepše je to, da so skupaj bile najsvetlejše in najboljše prijateljice. Niso bile le črke V, S in L... zdaj so postale besede, ki so zasvetile in svetijo še danes!

VERJEMI. SANJAJ. LJUBI.



Zgodba! (za opravičilo)

"Ljudje smo naravni pripovedovalci zgodb. Zgodbe so pomembno sredstvo za refleksijo, pogovor in učenje. Preko njih oblikujemo odgovore na naša vprašanja, izražamo našo individualnost, povezujemo preteklost, sedanjost in prihodnos ter naredimo abstraktno v bolj konkretno."

Premalo delimo zgodbe. Ker nas je strah!

Premalokrat si vzamemo čas, da bi slišali zgodbe. Ker ne slišimo!

Premalo se zavedamo pomembnost in čarobnost zgodb. Ker ne verjamemo v čarobnost!

Zato sem spet nazaj in rada bi povedala še več zgodb Male Lili:

 ker NOČEM da me je strah,

ŽELIM slišati in

HOČEM verjeti v čarobnost!