Meni najljubše...

... lilije! :) 

Seveda, Lili ima rada lilije! 

Rože že od nekdaj razveseljujejo predvsem pripadnice nežnejšega spola. Kako lepo je v dar dobiti kakšen cvet ali lončnico, kajne? Zdi se mi, da vsi nekoč pridemo do odkritja, da imamo rože preprosto radi. 

In jaz imam najraje lilije. Zakaj? Ah, nekoč sem iskala drugačno rožo, ker nisem hotela imeti vrtnice za najljubšo in odgovor se je skrival v imenu... in v simboliki! 

Omamen vonj, lepota, izbranost in neminljiva sreča.

Si predstavljaš, da se zbudiš in stopiš na vrt, kjer te pozdravi topel in nežen vonj lilij? Toplo sonce ti ogreje obraz in za majhno mizico sedeš ter spiješ skodelico kave... v omami vonja lilije!

Čistost in lepota je še nekaj kar izraža cvet lilije. Dandanes je lepota izjemno izrabljen  pojem, ki so ga ustvarili mediji in pozabili smo na naravno lepoto. Ob šumu morja... v lepoti in čistosti lilije!

Izbrana si! Ali ni to tisto, kar si želi vsako dekle; biti izbrana izmed vseh... biti izbrana z lilijo!

Po vsem tej omami, lepoti in izbranosti pa sledi neminljiva sreča! Tam... nekje. Čaka na vsakega, ki jo zna najti... neminljiva sreča z lilijo!

Pomlad prihaja, zato se ne pozabi veseliti v omami, lepoti in sreči, ki jo prinaša!

Dodajati življenje dnevom...

Danes sem čisto tako zašla na eno spletno stran, ki je bila pravi navdih za mojo dušo... postala sem tako kreativna in polna idej, kako lahko skrbim za ljudi, kako sem lahko njihov prijatelj in kako lahko naredim njihovo življenje vredno in polno!

"Make each day count," je stavek, ki se ga verjetno spomniš iz filmske klasike Titanik. Da, za Jacka je res štel vsak dan. Ampak to vemo vsi... a vendar ali res vsak dan za nas šteje ali preprosto pozabimo in samo gremo. Gremo naprej, ker gredo vsi. Si kdaj končal dan in nisi točno vedel/a kaj si pravzaprav počel/a in kam je šlo vse skupaj? No, takšni dni naj bo čim manj...

Ampak kako? Kako lahko vsak dan šteje? To je verjetno ena največjih skrivnosti sveta. Nekdo bi rekel, dan šteje, če si vzameš čas zase. Meditiraj, bodo rekli drugi. Tretji bodo rekli moli. Spet drugi, bodo rekli žuraj! Ne oziraj se na mnenje drugih. Delaj! Smej se. Hiti počasi! Nasvetov je polno, a vedno ko se odločimo, da se jih bomo držali, se nam nekako vse izmuzne iz rok. Zakaj? 

Morda zato, ker ne veš kdo pravzaprav si. Vsi ti, zgoraj omenjeni nasveti, so lahko dobri in ti zares pomagajo, če spoznaš samega sebe in veš kdo pravzaprav si. Zdi se mi, kot da na to tolikokrat pozabimo, pa čeprav nas mediji vse bolj napeljujejo na raziskovanje samega sebe. Še vedno nam nihče ne da recepta, da spoznamo sami sebe. Zakaj? Ker tega recepta ni. Poleg tega nas družba tako izoblikuje, da se pravzaprav moramo boriti, da ohranimo svojost v sebi. 

Ste že imeli kdaj občutek, da ste kopija nekoga? Da sledite ljudem, ker jim pač sledite in če jih ne bi bilo, bi ostali sami. Brez lastnosti, brez argumentov... Bili bi njihovi in ne več svoji. No, to je tema za kakšno drugo objavo, danes sem želela le deliti misel, ki je mene tako zelo zelo navdihnila tega popoldneva. 

Dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju!

Naj bo vsak dan poln življenja in naj ne bo le povprečen del življenjske poti. "Jej, moli, ljubi" ni tako zgrešen naslov knjige in nekaj je že na tem! :) Jaz bi dodala še dajaj z ljubeznijo in brez pričakovanj. 

Svet je toliko lepši in polnejši mavrice, če podariš, če objameš in če poljubiš!

Kapljica z neba

Se spomniš sobote? Bilo je veliko kapljic z neba... tudi tiste snežene! In kako si se počutil/a? No, jaz sem si priklicala sonce, saj sem tako lahko ustvarila mavrico :)

Kapljice z  neba. Veliko jih je, vsako leto. Vedno znova. Pa čeprav se vedno pokaže sonce, tudi kapljice vztrajajo in kar ne gredo stran. Spet in spet nastopijo deževni dnevi, polni kapljic. 

Jaz se vedno veselim, ko pridejo kapljice. Saj že veš zakaj? Ker samo tako lahko najdemo mavrico. Le s soncem je ne moremo, potrebujemo kapljice. Potem je vse popolnejše.

Kaj pa življenje? Koliko kapljic je že teklo po tvojih licih? Verjetno se jih ne da prešteti! Ampak nič ne de, to je le začetek, da je lahko življenje postane mavrica. Pisano, povezano, polno miru in zaveze, kot pravi simbolika. Tako moramo gledati na vse kapljice solza... Ravno zaradi trenutkov, ki ustvarijo kapljice na naših lici, cenimo in vidimo mavrične trenutke, ki sledijo.

Če ne bi bilo kapljic, tudi mavrica ne bi nastala. 

Navdih za tole pa je bila Laura Story :)

'Cause what if your blessings come through rain drops,

what if your healing comes through tears?

What if a thousand sleepless nights are what it takes to know You're near,

What if trials of this life are your mercies in disguise.