Dajati je nekaj tako zelo lepega. Nekaj kar je lahko čarobno! Prav zares. A vedeti moraš komu dajati... in dajati moraš brez pričakovanj po nagradi. Zgolj dajati... ker ljubiš.
Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga Cecilie Ahern: Dar (toplo priporočam). Dala mi je misliti, kako pomembno je, da dajemo: trenutke, minute, ure, dneve, tedne. Tistim, ki jih imamo radi. To, da nimamo časa in da ga je premalo, je le izgovor, ki ga vsi tako zelo radi uporabljamo. Res je, dan ima le 24ur, a vedno se najde trenutek, ko lahko nekomu podariš nasmeh, toplo besedo, objem. In tudi to šteje. Tudi droben trenutek je dar - ki ga žal le redki vidijo.
Zato danes pišem o daru. Naj bo to dar tega trenutka, današnjega dne ali celega življenja.
Ste kdaj pomislili, da je življenje pravzaprav dar?
Kako bi živeli, če bi vedeli, da vam je zrak, ki ga dihamo podarjen?
Vsi trenutki in dnevi v vašem življenju so dar?
Prepričana sem, da bi bili bolj hvaležni in bi zares živeli do polnosti. Tako pa dnevi tečejo in jih zapravljamo kot po tekočem traku. Darove ne prepoznavamo več, zapiramo se in ostajamo sami. Darovi nam postanejo materialne stvari, ki pa nas praznijo in ne prinašajo zadovoljstva in veselja. Niso pravi Dar!
Kaj pa je pravi Dar? Ha, to je izjemno dobro vprašanje :) Dar je nekaj, kar mora spoznati vsak sam! Samo odločiti se mora, da ga želi odkriti in predvsem, da ga želi odpreti. Potem spoznaš vso bistvo dajanja; in ko začneš dajati pravim ljudem nevede tvoje življenje postaja polnejše in dobiva smisel. Pravzaprav spoznaš, da največ z dajanjem drugim, daješ sebi.
Vzemi!
Zastonj je :)
